Pri naštevanju sestavin morajo nosilci živilske dejavnosti poudariti ime snovi/proizvoda, ki ustreza imenu snovi/proizvoda na seznamu v Prilogi II k Uredbi (EU) št. 1169/2011. Poudariti je treba le del imena sestavine, ki ustreza snovem/proizvodom na seznamu (npr.: mleko v prahu). Omenjeni pristop velja za živila, pri katerih deklaracija vključuje seznam sestavin. Izjema so kategorije živil, pri katerih je klasični seznam sestavin izvzet.

Obvezno označevanje hranilne vrednosti mora vključevati vse naslednje podatke pa tudi količino vseh hranil ali drugih snovi, na katere se nanaša prehranska ali zdravstvena trditev: energijsko vrednost, maščobe, nasičene maščobe, ogljikove hidrate, sladkorje, beljakovine in sol. Energijska vrednost mora biti navedena v kilodžulih (kJ) in kilokalorijah (kcal). Najprej je treba navesti vrednost v kilodžulih in nato vrednost v kilokalorijah. Uporabita se kratici kJ/kcal. Vsebnost posameznega osnovnega hranila se podaja smiselno v enotah za maso (grami – kratica (g)) ali volumen (mililitri – kratica (ml)). Če prostor dopušča, se označba navede v numerični obliki kot preglednica. Če prostor ne dopušča prikaza informacij v obliki preglednice, se lahko uporabi linearna oblika. Če je energijska vrednost ali količina hranil v proizvodu zanemarljiva, se lahko informacije o navedenih elementih nadomestijo z izjavo, kot je „Vsebuje zanemarljive količine …“, ki se navede v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti.

Da, kadar so informacije izražene kot odstotek priporočenih vnosov glede na 100 g ali 100 ml. Ni potrebno, kadar informacije niso izražene kot odstotek priporočenih vnosov.