Vloga javnozdravstvenega laboratorija

Javnozdravstveni laboratorij v Ljubljani posebno pozornost posveča povzročiteljem nalezljivih bolezni, ki prizadenejo velike skupine (npr. akutne okužbe dihal s poudarkom na gripi), boleznim, ki jih preprečujemo s cepljenjem (okužbe s pnevmokoki, meningokoki, H. influenzae, oslovski kašelj, davica, tetanus), boleznim, za katere obstajajo programi izkoreninjenja ali eliminacije (ošpice, rdečke, otroška paraliza) in boleznim, ki se prenašajo s hrano (spremljanje že poznanih povzročiteljev in poglobljeno preučevanje novih in starih, porajajočih se bolezni, npr. okužbe z E. coli, botulizem). 

Slovenija v evropsko bazo prispeva vse ključne zahtevane podatke in si s tem zagotavlja zanesljiv nadzor in obvladovanje nalezljivih bolezni znotraj države in na evropski in svetovni ravni, pri čemer je vloga javnozdravstvenega laboratorija v Ljubljani velikega strateškega pomena.

Nacionalna kontaktna točka za mikrobiologijo

Da javnozdravstveni laboratoriji posameznih držav članic delujejo na skupen jasno koordinirani način, se morajo znotraj države in na evropski ravni povezovati z nacionalnimi referenčnimi laboratoriji (NRL), če niso le-ti že njihov sestavni del. Tako laboratorij v Ljubljani vsebuje veliko število referenčnih funkcij oz. »de facto« NRL-jev (nacionalnih referenčnih laboratorijev) znotraj svoje organiziranosti v okviru javnozdravstveno pomembnih mikroorganizmov. Vodja laboratorija je hkrati nacionalna kontaktna točka za mikrobiologijo v Sloveniji (National Microbiology Focal Point), ki koordinira vse javnozdravstvene programe in naloge v okviru ECDC za državo.

Javnozdravstvene in referenčne funkcije tega laboratorija zagotavljajo potrebne diagnostične storitve, vključno z nadzorom nad nalezljivimi boleznimi, z zgodnjim odkrivanjem izbruhov in odzivi nanje. Povezuje se tudi z veterinarskimi laboratoriji in laboratoriji za vodo in hrano. Poročanje Evropskemu centru za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni – ECDC (European Centre for Disease Prevention and Control) poteka delno neposredno iz referenčnih laboratorijev in delno prek Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kjer se mikrobiološki in epidemiološki podatki združijo.

Začetki javnozdravstvenega laboratorija

Začetkov mikrobiologije v javnem zdravstvu nedvomno ni mogoče jasno opredeliti, saj je mikrobiologija kot celota vedno deloma spremljala tudi nacionalne javnozdravstvene mikrobiološke parametre, tako v povezavi z epidemiologijo kot ostalimi deležniki na področju veterine, hrane, vode, okolja in živil. Vendar je leta 2004 z ustanovitvijo ECDC dobila jasno opredeljeno vlogo, tako v stroki kot politični organiziranosti držav EU.

Osnove v evropski zakonodaji

V  strategiji EU je napisano, da imajo vsi državljani znotraj EU pravico do visokokakovostne klinične in javnozdravstvene mikrobiologije in da je naloga držav članic in ECDC, da poskrbijo za razvoj in krepitev mikrobiologije. Javnozdravstveno mikrobiologijo opredeljuje kot presečno dejavnost, ki povezuje mikrobiologijo s področij človeka, veterine, vode, hrane in okolja z osredotočenostjo na zdravje človeka in njegove bolezni. Za to potrebuje laboratorijske strokovnjake, ki so se sposobni strokovno povezovati z ostalimi disciplinami – predvsem z epidemiologi in kliniki. Za te namene je bila nujna postavitev javnozdravstvenih mikrobioloških laboratorijev ali laboratorijev s temi funkcijami, ki igrajo ključno vlogo pri detekciji, spremljanju, odgovorih na epidemije in lahko nudijo znanstvene kazalce za preprečevanje nalezljivih bolezni in nadzor nad njimi. 

Organiziranost mreže ECDC v vsaki državi članici v eni od javnozdravstvenih institucij zahteva nacionalno kontaktno točko, ki je odgovorna za zbiranje in poročanje podatkov ter koordiniranje z drugimi laboratoriji znotraj države in povezovanje z MZ. 

V Sloveniji je ta vloga pripadla Oddelku za javnozdravstveno mikrobiologijo.

Javnozdravstveni laboratorij Ljubljana v vlogi nacionalnih referenčnih laboratorijev

ECDC nima lastnih laboratorijev, zato znotraj svoje organiziranosti skrbi, da vsaka država članica s svojimi podatki o nalezljivih boleznih jasno in določeno prispeva k skupnemu nadzoru in preprečevanju bolezni znotraj EU. Hkrati se povezuje z ameriškim CDC (Centers for Disese Control and Prevention) in Svetovno zdravstveno organizacijo – WHO (World Health Organisation) za namene svetovnega spremljanja, zlasti na področju bioterorizma.