Trajanje projekta: 1.1.2011-30.6.2014

Povzetek

Clostridium difficile povzroča drisko, kolitis in psevdomembranozni kolitis pri osebah s porušeno črevesno mikrobioto, kar je običajo posledica zdravljenja z antibiotiki, in/ali različnimi kroničnimi boleznimi. Okužba s C. difficile (OCD) je v svetu trenutno med najpogostejšimi bolnišničnimi okužbami. Prav tako naraščajo doma pridobljeni primeri in okužbe pri živalih. Ta sprememba v epidemiologiji kaže na spremembo v biologiji bakterije, ki lahko vključuje i) razširjanje genotipov s povišano virulenco in ii) večje prekrivanje med možnimi rezervoarji (človek, živali, okolje). V prvem delu projekta bomo zato proučevali prisotnost različnih genotipov C. difficile v različnih okoljih: hospitalizirani bolniki in bolniki z doma pridobljeno okužbo, domače živali, živali in okolje na majhnih kmetijah (kjer predvidevamo tesnejši kontakt med ljudmi in živalmi), reke, prst in hrana. Optimizirali bomo gojitvene in molekularne metode za detekcijo tako, da bo izboljšana meja detekcije. Izolirane seve bomo tipizirali z metodami, ki imajo različno diskriminatorno moč (toksinotipizacija, ribotipizacija, PFGE, MLVA, MLST) in omogočajo različne nivoje primerjave podobnosti med genotipi v različnih rezervoarjih. Razlike v bakterijskem fitnesu bomo ugotavljali z uporabo nevretenčarskega živalskega modela (Porcellio scaber), ki do sedaj za C. difficile še ni bil opisan. Glavna dejavnika virulence, toksina A in B, sta dobro poznana. Zelo malo pa je znanega o drugih možnih dejavnikih virulence ter o vlogi gostitelja. Drug del projekta se bo tako nanašal na dejavnike gostitelja, ki so pomembni pri razvoju OCD – imunski odgovor in črevesno mikrobioto. Šibek protitelesni odziv proti toksinoma A in B ter verjetno tudi proti proteinom celične stene je pri ljudeh povezan z razvojem bolezni in predvsem z ponovitvami bolezni. Ugotavljali bomo reaktivnost humanih in živalskih serumov s proteini celične stene in spor. Razen tega bomo z dvofotonsko konfokalno mikroskopijo spremljali interakcije makrofagov z fluorescentno označenimi vegetativnimi celicami in sporami bakterije C. difficile. Spremenjena črevesna mikrobiota je običajno pogoj za uspešno kolonizacijo črevesa s C. difficile. V projektu bomo uporabljali molekularno metodo visokotlačne kromatografije v denaturizirajočih pogojih (DHPLC) za analizo sprememb v bakterijski/arhejski/glivni črevesni mikrobioti pri koloniziranih ali obolelih ljudeh in živalih. Na ta način bomo definirali mikrobne skupine z možno zaščitno vlogo. Te bomo nato izolirali in ugotavljali njihovo in vitro in in vivo inhibitorno delovanje na C. difficile. Pričakovani rezultati bodo pomembni za razumevanje razporeditve in pomena prisotnosti različnih genotipov bakterije C. difficile v določenem rezervoarju in s tem za poznavanje možnih poti prenosov ter za razumevanje interakcij med gostiteljem in bakterijo C. difficile.

Več informacij:  www.sicris.si/search/prj.aspx?lang=slv&id=6966