Trajanje projekta: 1.1.2011-30.9.2014

Povzetek

Predlagani projekt obravnava možnosti omejevanja neugodnih stranskih učinkov uporabe FFS in konstantno zaostrovanje pogojev rabe FFS, ki je bolj ali manj samoumevno za večino prebivalcev, ki nimajo neposrednega stika s kmetijsko pridelavo. Predlog projekta je, namesto trenutnega sistema fiksnih varovalnih pasov pri uporabi FFS (površinske vode, aplikacija FFS na kmetijskih površinah, ki ležijo znotraj urbanih naselij), vzpostaviti sistem prilagodljivih varovalnih pasov, kot jih imajo v več državah EU. Tam kjer imajo prilagodljive oz. fleksibilne varovalne pasove imajo več pozitivnih, kot negativnih izkušenj, tako na segmentu spremljanja okoljskih parametrov, kot tudi na segmentu spremljanja ekonomskih rezultatov pridelovalcev. S tem bi odpravili sedanje težave, ki kmetijske proizvajalce odvračajo od nadaljnje pridelave, ali jo celo onemogočajo.
Rezultati predlagane vsebine dela vodijo k zmanjševanju varnostnih pasov pri tretiranju s FFS (površinske vode, aplikacija FFS na kmetijskih površinah, ki ležijo znotraj urbanih naselij). Na ta način bomo dosegli povečanje kmetijskih površin s čemer se poveča kmetijska površina za pridelavo hrane in s tem poveča prehranska varnost s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. V okviru predlaganega CRP projekta so združene moči administrativnega osebja Ministrstva za Kmetijstvo in Ministrstva za okolje ter raziskovalcev, ki so poznavalci razvoja okoljske in kmetijske zakonodaje, modeliranja zanašanja (drifta) FFS, prostorskih analiz in modeliranja eko impakta FFS.  Glavni cilj projektne skupine je uvedba sistema prilagodljivih varovalnih pasov za rabo FFS v Sloveniji. Za dosego glavnega cilja je potrebno natančno pregledati zakonodajne pristope v drugih državah evropskih državah (npr. Avstrija in Nemčija) in njihove podatke glede možnosti zmanjševanja varnostih pasov za posamezne pripravke in za različne tipe aplikacijske opreme preprosto transformirati v naše dosjeje o GAP pri posameznih pripravkih. Okoljski standardi, ki jih upoštevajo pri registraciji FFS in določitvi variabilnih varnostnih pasov, na primer v Avstriji in Nemčiji so dovolj dobri, da so primerni tudi za nas.  Nadalje vsebina projekta predlaga, da se v Sloveniji vzpostavi trajni on-line register aplikacijske opreme za nanos FFS s kategorijami zmanjšanja zanašanja in pripravi pravilnik o umeščanju nove opreme v register antidriftne opreme ter da se pripravijo ustrezne strokovne podlage za kasnejšo zakonodajno povezavo med registrom in postopkom registracije FFS ter postopkom priprave navodil za uporabo posameznih FFS. 
V zaključni fazi predlaganih vsebin projekta bodo izdelani predlogi, kako v sistem certificiranja in pregledovanja naprav za nanos FFS uvesti ustrezna potrdila, ki bodo označevala kategorijo opreme glede stopnje zmanjšanja drifta (zanašanja).  Vse predlagane aktivnosti projekta so skladne z razvojem in izvajanjem nacionalne strategije za trajnostno rabo FFS, ki je del aktivnosti iz Direktive o trajnostni rabi FFS (Sustainable use of pesticides).

Več informacij:  www.sicris.si/search/prj.aspx?lang=slv&id=7195