Za ohranjanje antibiotikov

Ob evropskem dnevu antibiotikov (18. 11.) in svetovnem tednu (18.–24.11) ozaveščanja o antibiotikih ostaja ključno sporočilo Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni: »V času covida-19 ne pozabimo na odpornost mikrobov in ostanimo enotni za ohranitev protimikrobnih zdravil.«

Čeprav je naša pozornost že skoraj dve leti usmerjena k bolezni covid-19, problem odpornosti mikrobov proti protimikrobnim zdravilom ostaja in s tem tudi naša prizadevanja za ohranitev učinkovitosti antibiotikov. Pravilna uporaba antibiotikov preprečuje razvoj odpornih bakterij, dobra higiena in pogosto umivanje rok pa lahko ustavijo njihovo širjenje.

Pogostost uporabe antibiotikov

Najbolj pereča je odpornost bakterij proti antibiotikom, z bakterijskimi okužbami pa se tudi v času covida-19 srečujemo v podobnem obsegu kot prej.

Obstaja jasna povezava med pogostnostjo uporabe antibiotikov v populaciji in ravnijo odpornosti bakterij pri tej populaciji. Z drugimi besedami – več antibiotikov kot jih država porabi, večji je delež (odstotek) odpornih bakterij  v tej državi. Pri tem ni pomembna le uporaba antibiotikov pri ljudeh, temveč tudi pri živalih.

Zgodba podatkov

Po ocenah Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je na področju Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora (EU/EGP) vsako leto več kot 670.000 primerov okužb zaradi odpornih bakterij, pri 33.000 bolnikih je smrt neposredna posledica teh okužb. Breme odpornosti mikrobov je primerljivo bremenu gripe, tuberkuloze in HIV-a/aidsa skupaj.

Tudi finančno breme okužb z bakterijami, odpornimi na antibiotike, je zelo visoko in vsako leto bremeni zdravstvene sisteme držav EU/EGP za 1,1 milijarde evrov.

Poraba protimikrobnih zdravil

Najnovejši podatki ECDC kažejo znatno in dosledno zmanjšanje porabe protimikrobnih zdravil v večini držav EU/EGP med letoma 2019 in 2020. Med državami, ki so poročale podatke za bolnišnični sektor,  se je poraba protimikrobnih zdravil med letoma 2019 in 2020 zmanjšala v približno dveh tretjinah držav in povečala v preostalih državah EU/EGP. Verjetno so na porabo protimikrobnih zdravil v letu 2020 vplivali med drugimi tudi dejavniki, povezani s pandemijo covida-19, kot so ne-farmacevtski ukrepi za zmanjšanje okužb (upoštevanje medsebojne razdalje, uporaba zaščitnih mask, promocija higiene rok, manj druženja in stikov), vzorci koriščenja storitev zdravstvenega varstva in prakse izdajanja receptov.

V letu 2020 so strokovnjaki zaznali tudi veliko zmanjšanje porabe antibiotikov, ki se običajno uporabljajo za zdravljenje okužb dihal, npr. penicilinov, kar je v skladu s poročano nizko incidenco okužb dihal, ki niso povezane s covidom-19. Tudi pri tem so razlog najverjetneje ne-farmacevtski ukrepi za preprečevanje okužb z virusom SARS-CoV-2.

Vzroki za zmanjšanje porabe antibiotikov

Zmanjšanje porabe antibiotikov v skupnosti je bilo verjetno posledica zmanjšanja števila obiskov v zdravstvu na primarni ravni, bodisi zaradi obotavljanja pri iskanju zdravstvene oskrbe zaradi blagih okužb, ki minejo same od sebe, bodisi zaradi težav pri pridobitvi termina za posvet. Posledično je bilo za blage okužbe predpisanih manj antibiotikov. To je bilo opazno v državah, kjer je bila pred pandemijo covida-19 uporaba antibiotikov pogosto neustrezna in prekomerna.

Slovenija

Podatki ECDC za leto 2020 za Slovenijo kažejo podobno raven odpornosti bakterij kot v letu 2019. V okviru evropske mreže EARS-net spremljamo osem bakterijskih vrst oziroma bakterijskih rodov, ki povzročajo najtežje okužbe (bakteriemijo, sepso in okužbe osrednjega živčevja). Njihova pojavnost in odpornost proti antibiotikom sta bili v Sloveniji v letu 2020 podobni kot v letu 2019. Pri pojavnosti so bili izjema le pnevmokoki, najpogostejši bakterijski povzročitelji pljučnice in drugih okužb dihal; njihova pojavnost je bila v 2020 za 40 % manjša v primerjavi z 2019. Razlog je neverjetneje pri gripi in drugih virusnih okužbah, pri kateri je okužba s pnevmokokom razmeroma pogost zaplet. Zaradi manj druženja in zaprtja države smo gripo ugotavljali izjemno redko, prav tako pa so bile zelo redke tudi druge virusne okužbe dihal. Deleži odpornosti proti antibiotikom so bili pri veliki večini kombinacij bakterija/antibiotik pod povprečjem EU/EGP.
Med proti antibiotikom odpornimi bakterijami omenimo najpomembnejše. Delež proti meticilinu odporne bakterije Staphylococcus aureus (MRSA) je v 2020 znašal 9,8 % (v 2019 pa 7,5 %). Delež proti vankomicinu odpornih Enterococcus faecalis in Enterococcus faecium (VRE) je bil majhen, v letu 2020 je prvi znašal 0,5 % in drugi 1,1 %, podobno kot v letih od 2017 do 2019. Odpornost proti karbapenemom je bila v 2019 in 2020 razmeroma velika pri bakterijah, ki se pojavljajo v bolnišnicah in pogosto povzročajo okužbe, povezane z zdravstvom: pri acinetobaktrih je odpornost proti karbapenemom znašala 19,4 %; pri Pseudomonas aeruginosa pa 13,4 %. Pri vrsti Klebsiella pneumoniae smo ugotovili dva primera z encimom karbapenemazo, pri vrsti Escherichia coli pa nobenega. Pri vseh omenjenih vrstah v zadnjih petih letih ugotavljamo trende zmanjševanja odpornosti, izjema so pnevmokoki, pri katerih se je odpornost proti penicilinu povečala statistično značilno, veča pa se tudi odpornost proti makrolidom.

Končni poročili ECDC o odpornosti bakterij in o porabi antibiotikov za leto 2020 bosta objavljeni 18. novembra 2021.

Zmanjšajmo širjenje odpornosti

Ključno je zavedanje, da je vsakdo odgovoren za to, da antibiotiki delujejo. Ne jemljimo antibiotikov sami od sebe, temveč le po posvetu in navodilu zdravnika. Dosledno upoštevajmo nasvete in navodila zdravnika. Antibiotik jemljimo toliko časa, kot je predpisal zdravnik. Ne prenehajmo jemati antibiotika predčasno. Morebiten ostanek antibiotikov pa vrnimo v lekarno.

Ne pričakujmo antibiotika ob prehladu, gripi in drugi virozah. Antibiotiki na viruse ne delujejo in pri omenjenih boleznih ne bodo učinkoviti. Z nepravilno rabo se povečuje odpornost bakterij, ki so prisotne v našem telesu. Običajne bakterijske okužbe, ki jih zdravimo z antibiotiki, so: vnetje sečnega mehurja, angina, pljučnica in gnojno vnetje kože.

Pravilna uporaba antibiotikov preprečuje razvoj odpornih bakterij, dobra higiena in pogosto umivanje rok pa lahko ustavijo njihovo širjenje.

Več na povezavah:

Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni

Svetovna zdravstvena organizacija

Nacionalna komisija za smiselno porabo protimikrobnih zdravil v Sloveniji