Plastični proizvodi za enkratno uporabo

V Sloveniji je s 4. septembrom letos začela veljati vladna uredba o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na trg in o označevanju nekaterih plastičnih proizvodov. Prepovedani so pribor, krožniki, slamice in vatirane palčke, razen če gre za medicinske pripomočke. Prepovedane so tudi plastične mešalne palčke za pijače, palčke za pritrditev na balone in podporo balonov, vključno z mehanizmi takih palčk, razen balonov za industrijsko ali drugo poklicno rabo in uporabo, ki se ne delijo potrošnikom. Prepoved velja še za posode za živila, vsebnike za pijačo in lončke za pijačo iz ekspandiranega polistirena ter proizvode iz oksorazgradljive plastike. Uredba predpisuje tudi zahteve za označevanje nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo in njihovo embalažo. Nadzor nad izvajanjem uredbe bo opravljal Tržni inšpektorat RS.

Ljudje zaradi navidezne priročnosti uporabljamo ogromno plastičnih izdelkov. V EU vsako leto ustvarimo okoli 26 milijonov ton plastičnih odpadkov. Od tega jih recikliramo manj kot 30 odstotkov, del odpadkov pa za obdelavo izvozimo v države, ki niso članice EU. Preostanek zakopljemo v odlagališča pod zemljo ali sežgemo, velik del odpadkov pa žal še zmeraj konča v naravi, kjer onesnažuje gozdove, reke, obale in morja. Plastični odpadki čedalje bolj onesnažujejo zlasti oceane, v njih bo po nekaterih ocenah do leta 2050 celo več plastike kot rib.

Veliko težavo plastike kot odpadka za ekosisteme predstavlja dolga doba razgradnje plastike. Plastika ni problematična le kot odpadek, pač pa tudi zaradi vsebnosti kemikalij, ki jih proizvajalci dodajajo plastiki. Problematična sta bisfenol A in ftalati, ki ju najdemo v plastenkah za vodo in olje ter v fleksibilni (plastični) embalaži. Omenjeni kemikaliji se namreč izločata v hrano in pijačo, zaradi česar predstavljata velik zdravstveni problem. Odvržena plastika in plastika, ki je neposredno izpostavljena soncu in zraku na kopnem, na plažah, obalah, poljih in igriščih, prispeva tudi k emisijam toplogrednih plinov in s tem k podnebnim spremembam.

Vesna Viher Hrženjak, predstojnica Centra za okolje in zdravje v NLZOH, poudarja: »V Centru za okolje in zdravje se zavedamo razsežnosti problema, ki ga za naše okolje in zdravje predstavlja vse večja uporaba plastike. Verjamemo, da se spremembe začnejo pri nas samih. Četudi z majhnimi koraki. Zato smo že pred leti za delo na terenu ukinili uporabo vode v plastenkah in sodelavce opremili s steklenicami za vodo za večkratno uporabo, ki so izdelane iz stekla in ne iz plastike. S tem ne pomagamo samo svojemu zdravju, ampak tudi okolju.«