Oslovski kašelj

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Oddelek za javnozdravstveno mikrobiologijo Ljubljana je konec septembra organiziral uspešen mednarodni kongres EUPertStrain, ki je celostno obravnaval področje oslovskega kašlja oz. njegove povzročiteljice bakterije Bordetella pertussis. Prav tako je sodeloval v študiji Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC), s katero so referenčni laboratorij za oslovski kašelj raziskovali pojavnost oslovskega kašlja v Evropski uniji.

V oktobrski številki revije ISIS je prof. dr. Alojz Ihan pripravil intervju z vodjo laboratorija za javnozdravstveno bakteriologijo v Oddelku za javnozdravstveno mikrobiologijo pri NLZOH dr. Tamaro Kastrin, ki pojasnjuje: »Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni si zaradi boljšega obvladovanja oslovskega kašlja v Evropi ter z namenom spremljanja učinkov cepljenja in učinkovitosti cepiv prizadeva izboljšati epidemiološko spremljanje te bolezni. Ocenjujejo, da je oslovski kašelj še vedno premalo prepoznavna in posledično premalo diagnosticirana bolezen, zlasti pri odraslih.« Oddelek za javnozdravstveno mikrobiologijo Ljubljana NLZOH se ukvarja z diagnostiko in edini v Sloveniji tudi z javnozdravstveno mikrobiologijo oslovskega kašlja in je sodeloval v zadnji študiji spremljanja oslovskega kašlja.

»Z ustanovitvijo ECDC se je Slovenija, tako kot druge države EU, vključila v spremljanje nalezljivih bolezni na evropski ravni s poročanjem podatkov o nalezljivih boleznih iz Slovenije. ECDC tako lahko pripravlja EU-poročila o nalezljivih boleznih z zemljevidi, ki kažejo primerjave pojavnosti posamezne bolezni po državah. Pri interpretaciji teh primerjav moramo biti previdni, saj imajo države različne sisteme spremljanja in če je spremljanje boljše, so običajno tudi incidence posamezne bolezni višje. Kakovost podatkov o posamezni nalezljivi bolezni je predvsem odvisna od prijave nalezljivih bolezni s strani zdravnikov, ki bolezen zaznajo in laboratorijsko potrdijo,« na vprašanje o sledenju in zbiranju podatkov odgovarja dr. Tamara Kastrin.

Redko pojavljanje tetanusa in davice kaže na zadostno zaščito s cepljenjem. Kastrinova podarja, da je pri oslovskem kašlju slika drugačna. »Bolezen je v Evropi v zadnjem desetletju v porastu in je leta 2012 dosegla najvišjo pojavnost (10,93 primerov na 100.000 prebivalcev), in to kljub visoki precepljenosti. Vzroki za to so lahko različni, med drugim: bolj občutljive diagnostične metode, boljše poznavanje bolezni, upad imunosti po cepljenju, spremembe v sestavi cepiv in spremembe v antigenski sestavi B. pertussis – prilagoditev bakterije na cepivo.«

Celoten intervju najdete tukaj.