NLZOH na Blejskem vodnem festivalu

Ko je govora o kakovosti pitne vode in njenem vplivu na naše zdravje, so med sogovorniki tudi strokovnjaki NLZOH. Tako je na letošnjem Blejskem vodnem festivalu na okrogli mizi Kako minerali v vodi vplivajo na naše zdravje: ustekleničena voda v primerjavi z vodo iz pipe, sodelovala Darja Repnik z NLZOH.

Naravna mineralna voda in pitna voda

Poudarila je, da v sedaj veljavnem pravilniku mineralne snovi, ki jih mora pitna voda z namenom varovanja zdravja ljudi vsebovati, niso posebej opredeljene. Bistvene razlike med naravno mineralno vodo in pitno vodo pa so na posameznih področjih. Tako področje naravnih mineralnih voda ureja Pravilnik o naravni mineralni vodi, izvirski in namizni vodi, področje pitnih voda pa se ureja s Pravilnikom o pitni vodi. Naravna mineralna voda je lahko v prometu le, če jo prizna minister pristojen za prehrano v soglasju z ministrom pristojnim za zdravje, pitna voda ne potrebuje posebnega priznanja s strani ministrstva.

Kar se tiče samih vodnih virov, mora biti vir naravne mineralne vode podzemen, dobro zaščiten pred zunanjimi vplivi. Vir pitne vode pa lahko predstavljajo podzemne in površinske vode.

Pri mineralnih vodah morajo biti glavne sestavine, predvsem vsebnost mineralov, navedene na deklaraciji; pomembno je tudi spremljanje stalnosti sestave, ki mora biti v okviru 20 %. Za razliko od mineralnih voda so podatki o sestavi pitne vode na voljo pri upravljalcu, stalnost sestave pitnih voda pa ni zahtevana.

Obdelava voda in nadzor

Med postopki priprave vode so za obdelavo naravne mineralne vode dovoljeni postopki obdelave:

izločanje neobstojnih sestavin (železove in žveplove spojine) s postopkom filtracije ali dekantiranja, izločanje manganovih, železovih spojin in arzena s pomočjo zraka obogatenega z ozonom, dovoljen je tudi delni ali popolni odvzem ogljikovega dioksida.

Pitno vodo je dovoljeno pripravljati za doseganje skladnosti. Dovoljeno je dodajanje snovi, vendar same snovi in njihove nečistoče ne smejo biti v pitni vodi v višjih koncentracijah, kot jih določa pravilnik, ne smejo niti posredno ali neposredno vplivati na zdravje ljudi.

Nadzor nad kakovostjo naravne mineralne vode vključuje 1 krat letno razširjeno analizo, ogled polnilnice, izvira, embalaž in stalnosti sestave. Kakovost pitne vode pa se spremlja preko državnega monitoringa, notranjega nadzora in inšpekcijskega nadzora.

»Pogosto mislimo, da je tisto, brez česar ne moremo živeti, materialno, pa se potem izkaže, da pravzaprav ni bistveno oz. nepogrešljivo. Voda pa je bistvena. In jo prepogosto jemljemo za samoumevno,« je udeležence BWF pozdravil Marko Maver, pomočnik direktorice NLZOH, in vsem zaželel uspešen dogodek.

Skrb za kakovost pitne vode

Kakovost pitne vode v Sloveniji je zelo dobra. Vsako leto opažamo višji delež skladnih vzorcev. V letu 2020 je bila tako ugotovljena 96 % skladnost odvzetih vzorcev. Vzrok neskladnosti je bila v večini primerov prisotnost indikatorskih mikroorganizmov-koliformnih bakterij.  Razlog tako visokega deleža skladnih vzorcev je predvsem v tem, da je večina vode, ki jo v Sloveniji uporabljamo za pitno vodo, podzemne, kar 90 %. Večina sistemov ima urejeno dezinfekcijo, ki zagotavlja stalno mikrobiološko skladnost vode, kar 60 % oskrbovalnih sistemov ima stalno pripravo vode, 8 % občasno pripravo, 28 % pa priprave nima.

V letu 2020 je bila v 5 % vzorcev ugotovljena kemijska neskladnost zaradi prisotnosti ostankov fitofarmacevtskih spojin (desetil-atrazin, bentazon).

Nova direktiva o pitni vodi

Nova direktiva o pitni vodi predvideva spremljanje novih onesnaževal v pitni vodi, predvsem hormonskih motilcev, perfluriranih spojin in HAAS, dodatno je predvideno spremljanje mikrobiološkega parametra-somatski kolifagi.

Večji poudarek nova direktiva daje potencialnim tveganjem, saj predvidena oceno tveganj po celotnem vodooskrbnem sistemu, tako na samih vodnih virih, posameznih postopkih priprave vode in na končni pipi uporabnika.

Sprememba, ki jo vključuje nova direktiva, je tudi definicija varne vode, saj za zdravje ljudi ni pomembna le odsotnost škodljivih mikroorganizmov in snovi, temveč tudi prisotnost nekaterih naravnih mineralov in bistvenih elementov. Dolgotrajna poraba demineralizirane vode ali vode z nizko vsebnostjo bistvenih elementov, kot sta kalcij in magnezij, namreč lahko ogrozi zdravje človeka. V okviru državnega spremljanja pitne vode ima kar nekaj oskrbovalnih območij v Sloveniji zelo nizko mineralizacijo, na drugi strani so vrednosti mineralizacije v naravnih mineralnih vodah lahko zelo visoke in se vode uvrščajo med visoko mineralizirane vode.

Okus vode

“Ko je govora o dobrem ali slabem okusu vode, so mnenja deljena, saj je okus individualna zaznava, ki je odvisna od posameznika. Okus vodi dajejo v vodi prisotni minerali. V splošnem sicer velja dejstvo, da so nam ljubši okusi vod, ki so podobni okusu vode v našem domačem okolju, saj je to voda, ki jo uživamo večino življenja in smo tega okusna najbolj navajeni,” je poudarila Darja Repnik.