Kakovost morske kopalne vode

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano vzorči in spremlja kakovost različnih voda, od pitnih in podzemnih ter površinskih do mineralnih in izvirskih ter kopalnih voda. Vzorčenja potekajo bodisi redno in sistematično, bodisi po naročilu zaradi različnih vzrokov ali izjemnih dogodkov.

Morska kopalna voda

NLZOH kakovost morske kopalne vode spremlja vzdolž celotne Slovenske obale. Določenih je 21 kopalnih voda in vsaka kopalna voda ima vsaj eno merilno mesto, skupaj 29 odvzemnih mest. Vzorec se odvzame na točno določenih koordinatah na 14 dni v času kopalne sezone od 1. junija do 15. septembra. Tako da izvedemo na eno kopalno sezono 8 vzorčenj.  Prvo vzorčenje na morju pa izvedemo že v maju preden se kopalna sezona začne.

Kopalne vode delimo na naravna kopališča in kopalna območja. Imamo 14 naravnih kopališč in 7 kopalnih območij. Med seboj se delijo glede na urejenost.

Analize kopalnih voda

Na vseh merilnih mestih se opravi osnovno preskušanje kopalnih voda, ki vključuje terenske meritve temperature zraka in vode, pH vrednost, prosojnost.

Vzorce v čim krajšem času dostavimo v laboratorij v hladilni torbi, da se zagotovi zaščita pred sončno svetlobo in ustrezno hlajenje. Ob vsakem vzorčenju se izvede organoleptičen pregled morebitnega onesnaženja z ostanki katrana, mineralnimi olji, fenoli, detergenti ali drugimi tekočimi in trdimi odpadki, kot je steklo, plastika, pločevinke in drugo.
V sklopu senzoričnega preskušanja ocenimo spremembo barve in vonja vode ter izvedemo presojo prisotnosti površinske gošče in prekomerne razrasti makroalg. Odvzamemo tudi vzorec na mikrobiološko preskušanje. Vzorčenje kopalne vode na mikrobiološka parametra se izvede z zajemom morske kopalne vode vsaj 30cm pod gladino. V laboratoriju nato določamo mikrobiološke parametre (E. coli in Intestinalni enterokoki). Preverjamo prisotnost morebitnega fekalnega onesnaženja.

NIJZ je podal priporočila in smerne vrednosti za odsvetovanje ali prepoved kopanja na naravnih kopališčih oziroma kopalnih območjih. Za morske vode veljajo naslednje vrednosti: Intestinalni enterokoki – 200 št./100ml, E. coli – 500 št./100ml.

Potek analize 

V vzorcu morskih kopalnih voda določamo dva mikrobiološka parametra: Escherichia coli in intestinalni enterokoki. V obeh primerih vzorec vode najprej prefiltriramo preko filtra, ki zadrži iskane bakterije na svoji površini. Filter prenesemo na trdno gojišče, ki ga nato en oz. dva dni hranimo v inkubatorju. Po določenem času, pri optimalni temperaturi (telesna temperatura človeka) in ob ustrezni sestavi hranil se namreč iskane bakterije tako namnožijo, da jih lahko vidimo s prostim očesom in preštejemo.

Kaj govorijo rezultati

V kopalnih vodah je pozornost namenjena predvsem prisotnosti fekalnih bakterij – E.coli in enterokokov, ki so v vodi zaradi izpustov komunalnih čistilnih naprav, neurejene kanalizacije, zaradi spiranja obrežnih površin ob močnem dežju, zaradi iztrebkov živali in nenazadnje zaradi kopalcev. Ker te bakterije v slani vodi hitro razpadejo, nanje vpliva tudi sončna svetloba, jih v morju navadno ne zaznamo ali pa so njihove koncentracije zelo nizke.

Po celotni Evropi se za ocenjevanje stanja uporablja enoten način in sicer se kopalne vode razdeli v štiri razrede kakovosti glede na rezultate vsebnosti bakterij v zadnji kopalni sezoni in treh predhodnih. Razredi so odlična, dobra, zadostna in slaba kopalna voda. Za kopanje je primerna voda vsaj zadostne kvalitete, v slabi je potrebno kopanje prepovedati. Pri nas so vse KV na morju že vrsto let odlične kakovosti, z izjemo naravnega kopališča Žusterna, ki je zaradi onesnaženja v letu 2019 še vedno zadostno. Se pa stanje tudi tu z izvajanjem preventivnih ukrepov izboljšuje, a vseeno bolj pogosto nadzoruje.

Skozi vso kopalno sezono preverjajte rezultate tukaj.