Naša prebavila so naseljena z milijoni mikroorganizmov, predvsem bakterij, ki imajo izjemno pomembno vlogo pri našem razvoju, delovanju organov ter imunskega sistema, zaščiti pred nevarnimi mikrobi ter pri razgradnji hranil, ki jih človek sam ne zna prebaviti. Čeprav je bakterij največ, so lahko prisotni tudi virusi in glive; celotno združbo prebavil pa poimenujemo črevesna mikrobiota.

Pri številnih, predvsem kroničnih boleznih, pride do sprememb v črevesni mikrobioti. Takšno mikrobioto v stanju porušenega ravnotežja imenujemo disbiotična mikrobiota. Zelo veliko raziskav je bilo namenjenih proučevanju sprememb, značilnih za posamezno vrsto obolenja. Rezultate bi lahko potencialno uporabili pri diagnostiki teh bolezni ali pa bi manjkajoče mikroorganizme lahko nadomeščali v obliki probiotičnih pripravkov.

Ključ v razumevanju disbiotične mikrobiote je torej primerjava z zdravo, uravnoteženo mikrobioto. Vendar se pojavi vprašanje – kakšna pa je zdrava mikrobiota? Vemo, da je zanjo značilno veliko število prisotnih bakterij, velika pestrost in prisotnost 'pravilnih' skupin bakterij. Na sestavo črevesne mikrobiote vplivajo številni dejavniki, eden od pomembnejših je prehrana. Ker se ta med regijami in kulturami razlikuje, bi bilo možno, da se te razlike v prehrani odražajo tudi v razlikah v črevesni mikrobioti. Da bi torej imeli dobre podatke za primerjavo, so se v številnih državah lotili analize črevesne mikrobiote pri večjih ali manjših skupinah zdravih prostovoljcev.

Slovenski raziskovalci Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so pred kratkim objavili podatke za skupino slovenskih zdravih prostovoljcev v starosti od 18 do 85 let. Ker je zdrava mikrobiota pri posamezniku zelo pestra, med posamezniki pa se lahko precej razlikuje, ne preseneča, da je bilo skupno število vseh ugotovljenih različnih bakterij kar 27.853 in skupno število različnih gliv 2.158. Vse bakterije so lahko uvrstili v 253 rodov, od teh pa je bilo le 7 takšnih, ki so bile prisotne pri več kot 95 % prostovoljcev. Vse glive so uvrstili v 195 rodov, a le eden (Saccharomyces) je bil prisoten pri več kot 95 % prostovoljcev. Na razlike med posamezniki so najbolj vplivali starost, spol in telesna aktivnost. Primerjava s sorodnimi študijami je pokazala, da se mikrobiota pri Slovencih dobro ujema s preostalimi evropskimi državami ter Ameriko, medtem ko so razlike s kulturno bolj oddaljenimi azijskimi državami večje.

 

 

Pri številnih, predvsem kroničnih boleznih, pride do sprememb v črevesni mikrobioti. Takšno mikrobioto v stanju porušenega ravnotežja imenujemo disbiotična mikrobiota. Zelo veliko raziskav je bilo namenjenih proučevanju sprememb, značilnih za posamezno vrsto obolenja. Rezultate bi lahko potencialno uporabili pri diagnostiki teh bolezni ali pa bi manjkajoče mikroorganizme lahko nadomeščali v obliki probiotičnih pripravkov.

Ključ v razumevanju disbiotične mikrobiote je torej primerjava z zdravo, uravnoteženo mikrobioto. Vendar se pojavi vprašanje – kakšna pa je zdrava mikrobiota? Vemo, da je zanjo značilno veliko število prisotnih bakterij, velika pestrost in prisotnost 'pravilnih' skupin bakterij. Na sestavo črevesne mikrobiote vplivajo številni dejavniki, eden od pomembnejših je prehrana. Ker se ta med regijami in kulturami razlikuje, bi bilo možno, da se te razlike v prehrani odražajo tudi v razlikah v črevesni mikrobioti. Da bi torej imeli dobre podatke za primerjavo, so se v številnih državah lotili analize črevesne mikrobiote pri večjih ali manjših skupinah zdravih prostovoljcev.

Slovenski raziskovalci Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so pred kratkim objavili podatke za skupino slovenskih zdravih prostovoljcev v starosti od 18 do 85 let. Ker je zdrava mikrobiota pri posamezniku zelo pestra, med posamezniki pa se lahko precej razlikuje, ne preseneča, da je bilo skupno število vseh ugotovljenih različnih bakterij kar 27.853 in skupno število različnih gliv 2.158. Vse bakterije so lahko uvrstili v 253 rodov, od teh pa je bilo le 7 takšnih, ki so bile prisotne pri več kot 95% prostovoljcev. Vse glive so uvrstili v 195 rodov, a le eden (Saccharomyces) je bil prisoten pri več kot 95% prostovoljcev. Na razlike med posamezniki so najbolj vplivali starost, spol in telesna aktivnost. Primerjava s sorodnimi študijami je pokazala, da se mikrobiota pri Slovencih dobro ujema z preostalimi evropskimi državami ter Ameriko, medtem ko so razlike z kulturno bolj oddaljenimi azijskimi državami večje.