Na Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano med drugim določamo tudi vsebnosti mikotoksinov v živilih.

Mikotoksini se glede na evropsko zakonodajo uvrščajo med onesnaževala. To pomeni, da so v živilu prisotni zaradi vplivov okolja. Živilo se s plesnimi, ki v stresnih pogojih lahko izločajo mikotoksine, okuži že tekom rasti. Plesni se lahko razrastejo tekom skladiščenja zaradi neustreznih pogojev hranjenja živila. V celotni količini živila se pojavijo neenotno, v posameznih žariščih, zato so tudi mikotoksini neenakomerno in točkovno razporejeni v živilu. Zaradi tega je pravilno odvzeti vzorec. Za vzorce, ki so predmet uradnega nadzora, se pri vzorčenju upošteva evropska zakonodaja. Ta temelji na odvzemu večjega števila primarnih vzorce v količini 100 do 200g po celotni količini živila, ki je predmet preiskave. Odvzeti primarni vzorci se združijo v sestavljen vzorec, ki je reprezentativen za vzorčen lot pošiljke živila in na katerem se izvede analiza na vsebnost mikotoksinov.

V laboratoriju iz sestavljenega vzorca pripravimo laboratorijski vzorec tako da celotni količini sestavljenega vzorca dodamo 2x količino vode in s posebnimi napravami vzorec temeljito in dolgotrajno homogeniziramo. S tem zagotovimo homogeno maso vzorca. Pri tem je pomembno, da se žarišča plesni in mikotoksinov razbijejo in enakomerno porazdelijo po celotnem laboratorijskem vzorcu. Postopek izvajamo v primeru analize suhega sadja in oreščkov. V primeru analize žit se celotni sestavljeni vzorec zmelje v moko in dobro premeša, enako tudi v primeru določanja mikotoksinov v vzorcih začimb ali kave.

Kakšna je nevarnost mikotoksinov v živilih pa si lahko ogledate v oddaji Ugriznimo v znanost.