Predsednik DZ v NLZOH v Novem mestu

Na svetovni dan voda, 22. marca 2021, je predsednik Državnega zbora Igor Zorčič obiskal Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano v Novem mestu in se tudi sam prepričal o pomenu in vrednosti čiste pitne vode v Sloveniji.

»Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano je največji slovenski javnozdravstveni laboratorij. Samo na področju voda letno opravimo preskušanja v več kot 50.000 vzorcih,« je ob obisku predsednika DZ na eni od osmih lokacij po Sloveniji, kjer NLZOH deluje, poudarila mag. Tjaša Žohar Čretnik

V Sloveniji se s pitno vodo iz javnih vodovodov oskrbuje približno 93 % vseh prebivalcev. To so vodovodi, s katerimi upravljajo profesionalna podjetja, večinoma so to komunalna  podjetja. Nadzor nad kvaliteto pitne vode v Sloveniji izvaja država s spremljanjem kakovosti pitne vode (državni monitoring pitne vode) in upravljalci vodovodov z internimi nadzori. NLZOH sodeluje pri obeh oblikah nadzora, NIJZ pa spremlja stanje in ocenjuje zdravstveno ustreznost pitnih vod.

»Z monitoringi voda spremljamo prisotnost bakterij in različnih kemijskih snovi, kot so pesticidi, nitrati, ostanki zdravil, spremljamo pa tudi vsebnost mineralov in drugih mikroelementov. Preskušanja vode dajejo pomembne informacije o stanju okolja, v katerem živimo. Po številnih letih dela na področju voda ugotavljamo, da imamo v Sloveniji kakovostno vodo,« je povedal Dušan Harlander iz NLZOH Novo mesto.

Slovenija je druga država Evropske unije, ki je pravico do pitne vode zapisala v ustavo. »Zavedamo pa se, da naši privilegiji niso enkrat za vselej dani; za njuno ohranjanje si moramo nenehno prizadevati ter kazati veliko občutljivosti in odgovornosti. Pri upravljanju z vodnimi resursi in z odločitvami, ki jih vsak dan sprejemamo«, je ob svetovnem dnevu voda dejal Zorčič.

Sogovorniki so se strinjali, da je treba na pomen in vrednost vode, tudi čiste pitne vode, ki je v Sloveniji za večino samoumevna, opozarjati in ljudi spodbujati k skrbnemu ravnanju, saj lahko vsak posameznik prispeva k boljšemu vodnemu okolju.

Kaj lahko k boljšemu vodnemu okolju prispevamo kot posamezniki?

• stranišča ne uporabljajmo kot koš za odpadke,
• v stranišča in odtoke ne mečemo organskih kuhinjskih odpadkov, olj, ostankov s filtra sušilnega stroja,
• kupujmo oblačila iz naravnih materialov,
• izogibajmo se kozmetičnim izdelkom, ki vsebujejo mikroplastiko (peeling, kozmetika z bleščicami),
• izogibajmo se izdelkov z umetnimi dišavami,
• izogibajmo se pretiranemu razkuževanju doma z izdelki na osnovi klora,
• postanimo odgovorni potrošniki, preberimo deklaracijo,
• ostanki zdravil sodijo med nevarne odpadke in jih na tak način tudi odložimo v zbiralnice odpadkov.