Ključni pomen vode

V okviru Blejskega vodnega festivala je 1. decembra 2020 potekal virtualni panel o ključnem pomenu vode. Dr. Nataša Sovič z NLZOH je poudarila pomen vode za zagotavljanje ustrezne higiene v času pandemije ter predstavila ukrepe na področju spremljanja kakovosti pitne vode v Sloveniji. Udeleženci so se strinjali, da skupaj nosimo odgovornost za zavarovanje čiste pitne vode.

V Sloveniji področje pitne vode ureja Pravilnik o pitni vodi. Nadzor nad pitno vodo se vrši peko državnega monitoringa pitne vode, preko notranjega nadzora upravljavcev in preko izrednega inšpekcijskega nadzora. Tudi živilske dejavnosti kontrolirajo vodo v okviru svojega HACCP načrta in v skladu z načrtovanim procesom zagotavljanja varne hrane.

Državni monitoring poteka od leta 2004 in od takrat se vodi zbirka podatkov o pitni vodi. Zbirka podatkov vsebuje seznam vodovodov, ki oskrbujejo s pitno vodo vsaj 50 ljudi, in podatke o kakovosti pitne vode.

»Če primerjamo stanje leta 2004 in leto 2019, opazimo izrazito izboljšanje kakovosti pitne vode. V leto 2004 smo bakterije fekalnega izvora odkrili v 20 % vzorcev, danes znaša ta delež 1,5 %. V kolikor v pitni vodi odkrijemo bakterije fekalnega izvora, ta ni varna za pitje. Kemijska skladnost vode je dosežena v 99 % vzorcev,« je povedala Nataša Sovič.

Vzorčenje pitne vode v okviru državnega monitoringa se izvaja na pipah uporabnikov. S tem se poskuša dobiti dejanske rezultate za vodo, ki jo ljudje na tistem mestu uživajo. »V času razglašene epidemije smo morali prilagoditi tudi način vzorčenja pitne vode. V času epidemije smo zato vzorčenje izvajali na hidrantih pred pomembnejšimi objekti,« je pojasnila Sovičeva. »Opazili smo tudi, da je zaradi COVID-19 dostop do pitne vode otežen. Večina upravljavcev se zaradi možnosti prenosa virusa ni odločila za namestitev javnih pitnikov. »

Z zapiranjem gostinskih lokalov se je omejil dostop do sanitarij in do vode. Tudi v času odprtih šol je za dostop do sanitarij veljal poseben režim. Tako je otežen dostop do vode za osnovno higieno, na primer umivanje rok.

Prebivalci so na začetku leta postavljali veliko vprašanj v zvezi z epidemijo, tudi o možnostih, ali se virus prenaša s pitno vodo. Verjetnost za to je izredno majhna oz. zanemarljiva.

V prihodnosti pa je treba razmišljati tudi o novih onesnaževalih, ki se nahajajo v vodah in bi jih bilo smiselno meriti. Sovičeva je pojasnila, da se populacija veča, družba stara, med starostniki je več uporabnikov zdravil in to vse to pomembno vpliva na kakovost vode.

Sogovorniki so se strinjali, da se vse začne pri nas. Čeprav imamo pravico do čiste pitne vode zapisano v ustavi, smo osebno in kot družba odgovorni, da vodo tako tudi ohranjamo. Naš cilj mora biti čista voda tudi za naslednje generacije, ki jo bomo lahko pili brez dodatnega čiščenja.

***
Na panelu, ki ga je moderiral Adrijan Bakič, so sodelovali:
– dr. Nataša Sovič, vodja enote za vode in tla, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, OOZ Maribor
– Bonia Miljavac, dr. med. spec. higiene, predstojnica, NIJZ OE Novo mesto
– dr. Mitja Bricelj, sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor
– mag. Iztok Rozman, direktor projektov, GZS, Zbornica komunalnega gospodarstva
– mag. Hakim El Khiar, TF LAB d.o.o. Koper