Za prihodnje dni Agencija Republika Slovenije za okolje napoveduje, da bo Slovenijo zajel prvi letošnji vročinski val s temperaturami nad 30°C.
Vročinski val lahko opredelimo kot redek dogodek z dlje časa trajajočo visoko temperaturo, ki prizadene zdravje prebivalcev na prizadetem področju. Čeprav so se posamezni vročinski valovi v Evropi pojavljali tudi v preteklosti, se njihova pogostost in izrazitost povečuje, s čimer postajajo pomemben javnozdravstveni problem v Evropi.
Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za določene skupine prebivalstva. Učinke na zdravje prebivalcev je pokazal zlasti zadnji vročinski val v Evropi avgusta 2003. Le-ta je bil najmočnejši v zadnjih 500 letih in je povzročil smrt mnogih ljudi, številne gozdne požare in izgube v poljedelstvu v vrednosti več kot 10 milijard €.
Zdravstvene posledice visokih zunanjih temperatur se pojavijo, ko človeški organizem visokih temperatur ne more več kompenzirati in se ohladiti. Človeško telo se normalno ohlaja s potenjem. V določenih okoliščinah samo potenje ne zadošča. V takih primerih telesne temperatura hitro narašča, kar lahko povzroči poškodbe predvsem možganov, pa tudi drugih vitalnih organov. Dejavniki tveganja, ki zmanjšajo sposobnost telesa za lastno ohlajanje, so visoka vlažnost zraka, starost, debelost, povišana telesna temperatura, dehidracija, srčna obolenja, duševna obolenja, sončne opekline, uživanje določenih zdravil in alkohola.
Daljše obdobje visokih zunanjih temperatur tako lahko povzroči različne simptome in znake, od kožnih izpuščajev, utrujenosti, splošnega slabega počutja, pa vse do vročinskih krčev, motenj zavesti, vročinske izčrpanosti in vročinske kapi, ki spada med urgentna stanja. Ob neprepoznani in nezdravljeni vročinski kapi se lahko hitro razvije nevrološka simptomatika in multiorganska odpoved, kar pomeni za bolnika življenje ogrožajoče stanje.
Za nastanek zdravstvenih posledic visokih zunanjih temperatur so posebej občutljive določene skupine prebivalcev:
otroci do 4. leta starosti
starostniki nad 65. letom leta starosti
osebe, ki se zdravijo z nekaterimi zdravili (diuretiki, zaviralci beta receptorjev, antiholinergiki, digitalis, pomirjevala iz skupine barbituratov, tudi poživila)
ljudje z duševnimi motnjami
ljudje s prekomerno težo
bolniki z nekaterimi akutnimi obolenji (driska, vročina, infekcije, kožne opekline)
ljudje, ki opravljajo delo ali druge napore na prostem.
Kako ravnamo v času povišanih zunanjih temperatur?
Tveganja, ki jih prinašajo visoke temperature, lahko ob poznavanju dejavnikov tveganja in z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur zmanjšamo. Ker je vnos zadostne količine tekočin še posebej pomemben, pozornost namenimo temu, da natočimo čisto zdravstveno ustrezno vodo in je ne puščamo na soncu, saj lahko pride do migracije snovi iz embalaže v živilo, v naše primeru v vodo. Če je možno, raje uporabljamo stekleno embalažo namesto plastične.
Najpomembnejši ukrepi so:
Zadržujte se v ohlajenih zaprtih prostorih
v času povišanih zunanjih temperatur se zadržujte v zaprtih, klimatiziranih prostorih;
prostore zračite zgodaj zjutraj in pozno zvečer, čez dan pa čim manj;
preko dneva svetujemo uporabo zunanjih žaluzij ali rolet, ki odbijajo sončno sevanje;
če doma ali na delovnem mestu nimate klimatske naprave, se vsaj nekaj ur dnevno umaknite v klimatizirane javne prostore;
za ohladitev telesa uporabljajte hladne prhe ali hladne kopeli.
Pijte zadostne količine tekočin:
v času visokih zunanjih temperatur je potrebno povečati vnos tekočin v telo – količina dnevno zaužite tekočine naj presega 2 litra. Pri tem se ne zanašajte zgolj na občutek žeje;
v primeru fizične aktivnosti je potrebno dodatno zaužiti 2 do 4 kozarce tekočine na vsako uro fizične aktivnosti;
v primeru, da vam je zdravnik omejil pitje tekočine ali v primeru zdravljenja z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), se glede dovoljene količine tekočine v pogojih visokih zunanjih temperatur posvetujte s svojim zdravnikom;
za pitje je najprimernejša navadna voda in nesladkane brezalkoholne pijače;
ne pijte pijač, ki vsebujejo alkohol, kofein ali velike količine sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa;
ravno tako ne pijte pijač, ki so zelo hladne – te pijače povzročajo želodčne krče;
tekočini načeloma ni potrebno dodajati soli – razen v skrajnih primerih, kot so hudi fizični napori, delo na prostem, intenzivno potenje.
Omejite fizične aktivnosti na prostem
fizične aktivnosti na prostem omejite na jutranje in večerne ure;
med fizično aktivnostjo večkrat počivajte v senci in ne pozabite na nadomeščanje izgubljene tekočine, po potrebi tudi soli in mineralov.
Zaščitite se pred sončnim sevanjem
izogibajte se sončnemu sevanju z umikom v senco;
na prostem se zaščitite s širokokrajnim pokrivalom za glavo (klobuk ali legionarska čepica), sončnimi očali ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več ter ustrezno UVA zaščito.
Oblecite primerna oblačila
primerna oblačila so bombažna ali lanena, lahka, ohlapna in svetla.
Uživajte lahko in varno hrano
izogibajte se velikim obrokom in vroči hrani;
bodite pozorni na varnost živil – pri visokih temperaturah se živila hitreje pokvarijo, zato obstaja večja nevarnost okužb in zastrupitev;
posebej pozorni bodite pri uživanju mesa in mesnih izdelkov, izdelkov, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine;
sadje in zelenjavo pred uporabo dobro umijte;
živila shranjujte v hladilniku.
Bodite pozorni na posebej občutljive osebe v vaši okolici
med obdobjem visokih zunanjih temperatur preverite znake in simptome prizadetosti vsaj dvakrat dnevno pri osebah posebej občutljivih za zdravstven težave pogojene z visokimi zunanjimi temperaturami, zlasti če živijo same (starejši od 65. let, osebe z duševnimi motnjami, bolniki);
posebno pozornost namenimo tudi dojenčkom in malim otrokom.
Nikoli ne puščajte nikogar v parkiranem avtomobilu
to velja še posebej za dojenčke in male otroke – niti pri odprtih oknih;
v parkiranem avtomobilu tudi ne puščamo domačih ljubljenčkov.
Pravočasno poiščite zdravniško pomoč
v kolikor opazite osebo z znaki vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi (visoka telesna temperatura, pordela, vroča in suha koža, hiter srčni utrip, glavobol, zmedenost, nezavest) pravočasno poiščite zdravniško pomoč;
do prihoda zdravnika naj prizadeti počiva v hladnem prostoru ali v senci
prizadeti osebi do prihoda zdravnika ne dajemo tekočine.
Storitve
Kakovost
Iskanje
O nas
Lokacije
Vlada Republike Slovenije je na 19. redni seji, dne 25. 7. 2013, sprejela Sklep o ustanovitvi Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Skladno s sklepom Vlade so z dnevom pričetka delovanja NLZOH prenehali območni zavodi za zdravstveno varstvo.
KONTAKT
Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano
Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z izborom opcije "strinjam se" se strinjate z uporabo piškotkov. Več o tem